Kaj je ocena tveganja in zakaj je tako pomembna?

Dan danes je veliko govora o varnosti na delovnem mestu pa tudi o tem, katere nevarnosti predstavljajo tveganja na delovnem mestu. Posledično se veliko ljudi sprašuje, kako poskrbeti za oceno tveganja in posledično tveganja, ki pretijo tudi učinkovito zmanjšati.

kaj je izjava o varnosti z oceno tveganja?

V skladu s 17. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS, št. 43/11) mora vsak delodajalec oz. samozaposlena oseba pisno oceniti tveganja, ki so jim zaposleni izpostavljeni ali bi jim lahko bili izpostavljeni pri delu. Kot delodajalca v omenjeni zakonski dikciji pojmujemo vsako pravno oz. fizično osebo, pa tudi drug subjekt, kot je na primer državni organ, lokalna skupnost, podružnica tujega podjetja ter diplomatsko in konzularno predstavništvo, ki zaposluje delavca oz. zaposlenega. Kot delavca v omenjeni zakonski normi pojmujemo osebo, ki pri delodajalcu opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali kakršnikoli drugi pravni podlagi.

Ocenjevanje tveganj za varnost in zdravje delavcev pri delu se izvaja z namenom, da bi se preprečila tveganja za poškodbe in okvare zdravja delavcev na delovnih mestih, kar naj bi bil tudi končni cilj vsakega delodajalca.

Kaj vse zajema ocena tveganja?

Pri sestavi ocene tveganja na delovnem mestu, ki se nanaša na posamezno delovno mesto, se moramo najprej vprašati »Kakšni nevarnosti je lahko delavec izpostavljen?« Kot nevarnost lahko definiramo vir škode, ki nastane zaradi nepredvidenega dogodka. Nevarnost lahko opredelimo glede na izvor ali glede na naravo možne škode. Vsaka nevarnost je lahko v delovnem okolju stalno prisotna, lahko pa se pojavi popolnoma nepričakovano.

izjava o varnosti z oceno tveganja na delovnem mestu

Kaj vsebuje ocena tveganja in tudi o tem ali jo moramo dopolnjevati

V oceni tveganja je potrebno določiti katerim tveganjem so delavci izpostavljeni. Ocena tveganja tako mora vsebovati:

  • identifikacijo oz. odkrivanje nevarnosti,
  • ugotovitev, kdo od delavcev bi bil lahko izpostavljen identificiranim nevarnostim,
  • verjetnost nastanka nezgod pri delu, poklicnih bolezni oz. bolezni v zvezi z delom,
  • resnost nezgod pri delu, poklicnih bolezni oz. bolezni v zvezi z delom in njihovih posledic,
  • odločitev o tem, ali je tveganje sprejemljivo in
  • odločitev o uvedbi ukrepov za zmanjšanje nesprejemljivega tveganja.

Pri vsem skupaj je potrebno izpostaviti tudi izjavo o varnosti z oceno tveganja. Gre za dokument ki je izdan in sprejet na osnovi strokovne podlage, ki se imenuje ocena tveganja.

primer ocene tveganja

Oceno tveganja je potrebno popraviti in dopolniti vsakokrat:

  • ko obstoječi preventivni ukrepi varovanja niso zadostni oziroma niso več ustrezni,
  • ko se spremenijo podatki, na katerih je ocenjevanje temeljilo in
  • ko obstajajo možnosti in načini za izpopolnitev oziroma dopolnitev ocenjevanja.

V preteklosti, pa se nekaterim oblikam tveganj še ni posvečalo pretirane pozornosti. Tako se dan danes pojavljajo nove oblike tveganj, kot je na primer nevarnost nasilja tretjih oseb ter nasilje, trpinčenje, nadlegovanje in psihosocialno tveganje. Delovna mesta, kjer obstaja nevarnost za nasilje tretjih oseb je potrebno urediti tako, da je tvegane zmanjšano. Hkrati mora biti omogočen dostop pomoči na takšno ogroženo delovno mesto. Delodajalec pa mora sprejeti tudi vse ustrezne ukrepe, s pomočjo katerih odpravlja vsakršen primer nasilja na delovnem mestu.

Kje lahko pridobimo oceno tveganja na delovnem mestu?

Tudi v podjetju Bureau Veritas se ukvarjamo z primeri ocene tveganj. Zavedamo se, da je vsak projekt drugačen in da je potrebna poglobljena analiza primera. Cena ocene tveganja je dostopna, storitev pa je opravljena profesionalno in natančno. S pomočjo izjave o varnosti z oceno tveganja bo vaše podjetje delovalo v skladu z legislativo Republike Slovenije, poleg tega pa bo mogoča tudi preprečitev nevarnosti, ki iz tveganj izhajajo. Tako bo delovanje zaposlenih v vašem podjetju boljše, mirnejše in predvsem varnejše, kar vodi tudi v večjo produktivnosti zaposlenih, manj bolniških staležev ter večje zadovoljstvo osebja, kar nedvomno vodi tudi v večjo produktivnost podjetja samega, ki je posledično konkurenčnejše na že tako izjemno tekmovalno nastrojenem trgu.